Pravi naslov za kadrovske rešitve

Minimalni odpovedni roki v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca

Minimalni odpovedni roki v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca glede na razlog

Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi (v primeru odpovedi večjemu številu delavcev lahko tudi drugače). S potekom zadnjega dneva odpovednega roka pogodba o zaposlitvi preneha veljati, delavca se odjavi iz pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za starševsko varstvo in zavarovanja za primer brezposelnosti.

Delavcu, ki mu je redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, iz razloga nesposobnosti ali iz razloga nezmožnosti za opravljanje dela zaradi invalidnosti in je ob poteku odpovednega roka odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, preneha delovno razmerje z dnem, ko se delavec vrne na delo oziroma bi se moral vrniti na delo, najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka. Navedeno ne velja v primeru uvedbe postopka za prenehanje delodajalca.

Pogodba o zaposlitvi, ki je sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma, ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena.

Izredna odpoved, podana tako s strani delavca kot delodajalca, je odpoved brez odpovednega roka.

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom pomeni, da se stranki o dnevu prenehanja pogodbe o zaposlitvi dogovorita.

Pogodba o zaposlitvi preneha veljati s smrtjo delavca oziroma delodajalca – fizične osebe.

V primeru prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča le-to določi datum prenehanja pogodbe.

Pogodba o zaposlitvi preneha veljati po samem zakonu, ko je delavcu vročena odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije ali o pridobitvi pravice do invalidske pokojnine postala pravnomočna.

Pogodba o zaposlitvi, ki jo sklene tujec ali oseba brez državljanstva, preneha veljati po samem zakonu z dnem prenehanja veljavnosti delovnega dovoljenja.

OPOZORILO: potrebno je preveriti tudi določila kolektivnih pogodb (dejavnostnih in podjetniških), splošnih aktov delodajalca in konkretnih pogodb o zaposlitvi.

VIR:

Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1. (2013). Sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije, v veljavi od 12. aprila 2013. Dostopno prek http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5944